Ali ste se že kdaj vprašali, kaj stres, ki ga svetovna zdravstvena organizacija uvršča med večje nevarnosti za naše zdravje v 21. stoletju, pravzaprav je? Definicij je veliko, Wikipedija ponuja naslednjo: »Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice nezmožnosti organizma – človeškega ali živalskega – da se le-ta pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske bodisi zamišljene.«

Stresorji se lahko pojavljajo v različnih oblikah; lahko so manjši (npr. gneča na cesti) ali večji (npr. smrt v družini), zunanji (npr. kratek časovni rok za določeno delovno nalogo) ali notranji (npr. skrbi, črne misli), negativni (npr. prometna nesreča) ali celo pozitivni (npr. rojstvo otroka). Enak dogodek bo nekomu predstavljal stresor, drugemu pa spodbudo, odvisno od posameznikove osebnosti, izkušenj, njegove socialne mreže in drugih okoliščin. Kadar posameznik zaznava, da obvladuje situacijo, ga lahko stres spodbudi k dejanjem in mu omogoča boljše spoprijemanje s težavo ali nalogo. Če pa posameznik začuti, da zahteve določene situacije presegajo njegove zmožnosti spoprijemanja z njimi, je doživljanje stresa negativno. Podobno je tudi v primeru, ko je stresnih situacij preveč ali trajajo predolgo.

Prav vsak se, glede na okoliščine sodobnega življenja, ki ga živimo kot posamezniki in družba, velikokrat znajde v situacijah, ki jih doživlja kot stresne. Ker posamezniki različno zaznavamo in doživljamo stres, je za njegovo učinkovito obvladovanje priporočljivo, da vsak sam prepozna, kdaj doživlja stres in kateri stresorji ga povzročajo, nato pa izbere ustrezen način obvladovanja stresnih situacij. Pri tem so mu lahko v dodatno pomoč uporaba sprostitvenih tehnik, izvajanje sproščujočih aktivnosti in opora okolice.

Za vse, ki želite o tej temi izvedeti še več, smo k sporočilu priložili knjižico o simptomih stresa in spoprijemanju z njimi.

Aktiven pozdrav in petek s čim manj stresa.